{"id":16984,"date":"2026-02-07T13:01:28","date_gmt":"2026-02-07T13:01:28","guid":{"rendered":"https:\/\/zavodbufeto.com\/?page_id=16984"},"modified":"2026-02-07T13:01:29","modified_gmt":"2026-02-07T13:01:29","slug":"jelizaveta-bam","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/zavodbufeto.com\/en\/jelizaveta-bam\/","title":{"rendered":"Jelizaveta Bam"},"content":{"rendered":"\n

Jelizaveta Bam<\/h1>\n\n\n\n

Uprizoritveni pristop Ravila Sultanova k Harmsovi besedilni predlogi ni naklju\u010dje. Harmsov literarni humor in klovnovski jezik Sultanova namre\u010d dru\u017ei mnogo ve\u010d, kot le komi\u010dni u\u010dinek na gledalca. \u017de besedilo, \u0161e bolj pa predstava, gledalca vodita v nehoteno do\u017eivljanje trenutka tukaj in zdaj, ga s svojo intenzivnostjo osvobodita poskusov razumevanja in razlage pomenov posameznih elementov na odru, obenem pa s prvovrstnim humorjem odpirata nove mo\u017enosti za do\u017eivljanje umetni\u0161kega dela. Kot je zapisal A. Vvedenski: \u00bbPravijo, da je \u017eivljenje v primerjavi z ve\u010dnostjo trenutek, jaz pa pravim, da je \u017eivljenje tudi sicer trenutek, celo v primerjavi s trenutkom.\u00ab Jelizaveta Bam v re\u017eiji Ravila Sultanova skozi serijo nesmislov podaja sporo\u010dilo o tem, kaj pomeni biti \u010dlovek in kak\u0161na je \u010dlove\u0161ka dru\u017eba; neusmiljeno sme\u0161na in hkrati kruto komi\u010dna.
<\/p>\n\n\n\n

\n
\n

Avtor: Daniil Harms<\/p>\n\n\n\n

Re\u017eija: Ravila Sultanova<\/p>\n\n\n\n

PRODUKCIJA Predstava Jelizaveta Bam je nastala v produkciji Zavoda Bufeto v sodelovanju s Slovenskim mladinskim gledali\u0161\u010dem. Premiera: 26. 05. 2013. HARMS IN NJEGOVO DELO Daniil Ivanovi\u010d Harms (njegov pravi priimek je Juva\u010dov, Harms pa nadimek, ki si ga je sam izbral) se je rodil leta 1905 in ve\u010dino svojega \u017eivljenja \u017eivel in delal v Sankt Petersburgu, v dr\u017eavi, ki se je tekom njegovega \u017eivljenja iz carske Rusije preoblikovala v Sovjetsko zvezo. To so bili burni \u010dasi, polni politi\u010dnih preobratov, posledi\u010dno pa tudi izjemno plodni za literarno ustvarjanje. Harms je pisal poezijo, dramatiko, kratko prozo in, kar ni naklju\u010dje, tudi otro\u0161ko literaturo. Njegova kratka proza je slovenskim bralcem znana iz priljubljene zbirke z naslovom Zakon lin\u010da (izbral in prevedel Drago Bajt). V teh svojih kratkih proznih vinjetah Harms ubeseduje nekaj otro\u0161kega: v zgodbah nastopajo znane zgodovinske in literarne osebnosti in na prvi pogled se nam lahko celo zazdi, da beremo odlomke iz verodostojnih biografij priznanih ruskih literatov, dokler se Harmsov svet z eno samo potezo ne obrne na glavo in \u017ee prebiramo o Tolstojevi no\u010dni posodi ali o tem, kako se Gogolj in Pu\u0161kin nenehno spotikata drug \u010dez drugega. Harmsov humor v nas zbuja prvinska \u010dustva, odzive, ki se jim tudi najbolj racionalisti\u010dno naperjeni bralec ne more upreti. Podobne vzvode vsebuje tudi dramsko besedilo Jelizaveta Bam (1926), ki se sicer v svoji snovi (aretacija nedol\u017enega posameznika) spogleduje s Kafkovim Procesom, vendar Harms kmalu po uvodnem prizoru gledal\u010devo pozornost z zgodbe preusmeri na serijo absurdnih, celo surrealisti\u010dnih situacij, ki nimajo smisla. Oziroma imajo smisel ravno v tem, da so nesmiselne. S tem pa nas prisilijo, da beremo besedilo, ne da bi ga sku\u0161ali razumeti (osmisliti), ampak ga nujno do\u017eivimo, za\u010dutimo, izkusimo.<\/p>\n\n\n\n

ZDRU\u017dENJE OBERIU To, namre\u010d iskanje do\u017eivetja oz. do\u017eivljanja umetnosti, je bila skupna zna\u010dilnost ve\u010d ruskih avtorjev, ki so v dvajsetih letih 20. stoletja ustanovili skupino Oberiu. Ime je kratica za Ob\u2019jedinenie real\u2019nogo iskusstva ali Zdru\u017eenje za resni\u010dno umetnost. Polega Harmsa so zdru\u017eenje Oberiu sestavljali \u0161e literati in filozofi Konstantin Vaginov, Aleksander Vvedenski, Nikolaj Zabolocki in drugi. Dela teh avtorjev so oznako \u00bbabsurdna\u00ab ali \u00bbabsurdisti\u010dna\u00ab literatura dobila \u0161ele precej kasneje, saj je npr. Harmsova Jelizaveta Bam napisana dobrih dvajset let pred Ionescovo Ple\u0161asto pevko. Oberiuti so bili torej resni\u010dna avantgarda, pionirji v svojem nenavadnem literarnem ustvarjanju. Bili so enfants terribles na tedanji literarni sceni, saj so se ukvarjali z ubesedovanjem nesmisla, z odsotnostjo smisla. A niso se trudili razlo\u017eiti svojih nesmislov, saj je razlaga nesmisla \u0161e bolj nesmiselna od nesmisla samega, kot je kasneje zapisal eden od \u010dlanov zdru\u017eenja, J. S. Druskin1.<\/p>\n\n\n\n

KAJ KLOVNI I\u0160\u010cEJO V DRAMSKEM GLEDALI\u0160\u010cU? Ni\u010desar ne i\u0161\u010dejo, na\u0161li so sami sebe. H klovnskemu pristopu za uprizoritev Jelizavete Bam poziva \u017ee Harmsovo besedilo samo, saj skozi gledali\u0161ki realizem ali kakr\u0161en koli izrecno dramski \u017eanr, sr\u017e besedila ne bi dosegla gledalca, predstave pa ob\u010dinstvo ne bi zares izkusilo. \u017de \u010dlani zdru\u017eenja Oberiu so svoje predstave uprizarjali ludisti\u010dno, z odstopom od takrat uveljavljenega \u010dehovljanskega gledali\u0161\u010da, saj so verjeli, da je resni\u010dno do\u017eivetje v gledali\u0161\u010du mogo\u010de, vendar se je za to treba oddaljiti od literature in poiskati gledali\u0161ko formo, ki bo v gledalcih vzbujala prvinske odzive. Uprizoritveni pristop re\u017eiserja Ravila Sultanova k Harmsovi besedilni predlogi torej ni naklju\u010dje. Harmsov literarni humor in klovnado Ravila Sultanova namre\u010d dru\u017ei mnogo ve\u010d kot le komi\u010dni u\u010dinek na gledalca. \u017de besedilo, \u0161e bolj pa predstava gledalca vodi v nehoteno do\u017eivljanje trenutka tukaj in zdaj, ga s svojo intenzivnostjo osvobodi poskusov razumevanja in sprotne razlage pomenov posameznih elementov na odru, s tem, obenem pa tudi s prvovrstnim humorjem pa posameznika odpre za do\u017eivljanje umetni\u0161kega dela. Kot je zapisal A. Vvedenski: \u00bb[\u2026]pravijo, da je \u017eivljenje v primerjavi z ve\u010dnostjo trenutek, jaz pa pravim, da je \u017eivljenje tudi sicer trenutek, celo v primerjavi s trenutkom.\u00ab Jelizaveta Bam v re\u017eiji Ravila Sultanova skozi serijo nesmislov podaja sporo\u010dilo o tem, kaj pomeni biti \u010dlovek in kak\u0161na je \u010dlove\u0161ka dru\u017eba: neusmiljeno sme\u0161na, kruto komi\u010dna. In kar je pri tem najbolj hecno ali morda \u017ealostno, je to, da v tem dana\u0161nja ni ni\u010d druga\u010dna od dru\u017ebe, v kateri je \u017eivel in delal Daniil Harms: dru\u017eba, ki ga je trpin\u010dila in ki se ji je posmehoval. Dru\u017eba, ki nenehno izgublja svoj smisel, \u0161e zlasti za nedol\u017enega posameznika ali posameznico, kakr\u0161na je Jelizaveta Bam. Kot je zapisal Harms: PJOTR NIKOLAJEVI\u010c: [\u2026] nimate pravice do glasu. Naredili ste ogaben zlo\u010din. Nimate pravice, da bi mi govorili predrznosti. Vi ste zlo\u010dinka! JELIZAVETA BAM: Zakaj? PJOTR NIKOLAJEVI\u010c: Kako \u2013 zakaj? JELIZAvETA BAM: Zakaj sem zlo\u010dinka? PJOTR NIKOLAJEVI\u010c: Zato, ker nimate pravice do glasu. (D. Harms, Jelizaveta Bam) \u00bbNesmisla ni mogo\u010de razumeti: razumljen nesmisel \u017ee ni ve\u010d nesmisel.\u00ab (J. S. Druskin) Zato nima smisla (!) iskati klju\u010da za razumevanje predstave Jelizavetata Bam, bolj smiselno (!) je, da se predstavi prepustimo in jo resni\u010dno do\u017eivimo.<\/p>\n\n\n\n