Ko se luna odkotali, se začne teater. In ljubezen

DNEVNIK, oktober 2014

Nataša Sultanova in Ravil Sultanov, iniciatorja Zavoda Bufeto, ki že več let pri nas neguje cirkuško umetnost, sta profesionalno navezo s Slovenskim mladinskim gledališčem vzpostavila že kmalu po prihodu v Slovenijo. In jo obdržala do danes. Med nedavna sodelovanja lahko poleg tokratne premiere prištejemo projekt Ultimativna tragedija (Shakespeare), ki je zasnovan kot razvijajoči se laboratorij, kjer se ohranjajo temeljne dramske strukture kultnega dramatika, a glede na dani čas in okolje variirajo v interpretacijah in širši umestitvi. Skozi cirkuško-klovnovske discipline predstave vsakič znova potrjujejo, da je vzporednic med bebčkasto komiko in zaresno tragedijo ogromno ter da je njuna izmenjava fleksibilna, tudi skrajno hipna, pri tem pa še zabavna, a nemalokrat tudi sporočilno zajedljiva.

Če je torej ‘klovnovska’ polovica označbe Lune na cesti zasluga prekaljene cirkuške dvojice in njunih akrobatskih vrlin, pa sočasna ‘poetičnost’ pritiče subtilnim režijskim posegom Ivana Peternelja. Peternelj je kot režiser že nemalokrat izkazal dragocen čut za uravnovešeno nagovarjanje mlajšega občinstva (nazadnje kot režiser predstave Ribič in njegova duša), ki ga – tako se zdi – razume kot izjemno senzitivno; nadobudneže obravnava kot zelo dojemljive sprejemnike, ki ne potrebujejo odvečnih opisnih/verbalnih spremljav, pač pa čim bolj odprte scenografske kode. Ta nevsiljivost razpira otroško domišljijo, uri drugačne vrste koncentracijo, jim osamosvaja mišljenje, hkrati pa se tej igri večpomenskosti v ‘zrelejši’ obliki ne ogne niti odrasla populacija.

PREBERI VEČ>>>