Vesele tragedije, žalostne komedije

RADIO ŠTUDENT, junij 2012

Nataša Sultanova in Ravil Sultanov, iniciatorja Zavoda Bufeto, ki že več let pri nas neguje cirkuško umetnost, sta profesionalno navezo s Slovenskim mladinskim gledališčem vzpostavila že kmalu po prihodu v Slovenijo. In jo obdržala do danes. Med nedavna sodelovanja lahko poleg tokratne premiere prištejemo projekt Ultimativna tragedija (Shakespeare), ki je zasnovan kot razvijajoči se laboratorij, kjer se ohranjajo temeljne dramske strukture kultnega dramatika, a glede na dani čas in okolje variirajo v interpretacijah in širši umestitvi. Skozi cirkuško-klovnovske discipline predstave vsakič znova potrjujejo, da je vzporednic med bebčkasto komiko in zaresno tragedijo ogromno ter da je njuna izmenjava fleksibilna, tudi skrajno hipna, pri tem pa še zabavna, a nemalokrat tudi sporočilno zajedljiva.

V sklopu letošnjega festivala KLOVNBUF je Zavod Bufeto v Spodnji dvorani Slovenskega mladinskega gledališča predstavil svojo svežo razvojno fazo laboratorijskega projekta Ultimativna tragedija (Shakespeare). Gledališko-klovnska uprizoritev se referenčno napaja iz dveh famoznih dram, in sicer iz Hamleta in Kralja Leara.

Nataša Sultanova in Ravil Sultanov sta gonilni sili Zavoda Bufeto, profesionalne ustanove, ki v Sloveniji razvija klovnovsko gledališče. Na slovenskem gledališkem teritoriju ustvarjata sicer že od leta 1993 in vztrajata v mednarodno zastavljenih zasedbah; v tokratnem primeru natančneje – v žlahtnem prepletanju ruske in slovenske klovnske izraznosti. Čeprav je dobršen del festivalskega programa umeščen na ulice, uperjen v spontana, slučajna srečanja z gledalci in spodbuja razširjeno urbano komunikacijo mestnih prebivalcev s klovnovskimi veščinami, pa je Ultimativna tragedija (Shakespeare) raziskovalno in postavitveno zastavljena drugače (in tokrat pod režijskim podpisom Ravila Sultanova). Drami Hamlet in Kralj Lear sta literarna nastavka, podvržena temeljiti strukturni reorganizaciji in žanrskim preoblekam. Klovnovske figure, smešni, a domišljeni rekviziti in navidezna nerodnost se brezkompromisno, vehementno, predvsem pa samosvoje polotijo Shakespearovih dramaturških linij – te se razrežejo, drastično skrajšajo, izluščijo in mestoma popolnoma osamosvojijo prvotnega konteksta.

PREBERI VEČ>>>