Samo ne povejta, da sta klovna!
DELO, oktober 2010
Med klovnovskim gostovanjem po evropskih državah sta se nameravala še enkrat vrniti v Slovenijo, in ko je pred njima na vlaku postal organ nadzora, je Ravilu iz knjige po nesreči zdrsnila fotografija z ene od njegovih predstav. »Saj tega klovna sem pa videl!« je vzkliknil uniformirani in namesto blagoslova za enomesečno bivanje udaril žig za trimesečno. Če se lahko človekova usoda zasuče v sekundi, le kako se ne bi v treh mesecih!
Nataša in Ravil Sultanov sta diplomanta moskovske akademije za cirkuške in gledališke umetnosti. V domovini sta kot študenta in diplomirana klovna doživela zadnja leta komunizma. »Študirala sva pri Vladislavu Špaku, enem najbolj sposobnih profesorjev klovnijade in klovnovstva,« pojasni Nataša, a Ravil ji vskoči v besedo: »Velikan, on je v resnici velikan!« »No, jaz se izogibam velikih besed,« se blago nasmehne ona. Klovnovstvo, ki je po tradiciji spadalo v cirkus, se je v Rusiji preselilo na gledališki oder. Nataša in Ravil sta v Moskvi ustanovila klovnovsko gledališče, in da se zmota ne ponovi, ta oblika odrske umetnosti danes deluje tudi brez rdečih nosov, prevelikih čevljev in skodranih lasulj. Brez smeha pa raje ne! »Le kaj se lahko človeka dotakne bolj kot to, da o resnih, globokih rečeh pripovedujemo skozi smeh?« retorično vpraša Nataša.